Tretji vikend v avgustu se je v Davči na domačiji pr’ Vrhovcu odvijala že 37. tradicionalna prireditev Dan Teric. V krajanih gori močna želja po ohranjanju opravil in starih običajev ter prikazu le-teh.

19. in 20. avgusta se je v Davči vilo obiskovalcev, saj so potekali Dnevi Teric pod okriljem organizatorja Turističnega društva Davča. V soboto dan ni bil obarvan samo z zabavo, kjer je davški oder krasil odlični ansambel Gregorja Kobala, vendar sta se prej odvila še dva dogodka, in sicer srečanje članic Gasilske zveze Gorenjske, poleg tega pa se je na gospodarskem poslopju domačije vrtel dokumentarni film Od bilke do platna. Po uradnem delu se je nadaljevala zabava, ki je potekala do zgodnjih jutranjih ur.

Godenje lanu. FOTO: Tim Jauh

V nedeljo se je program začel odvijati že v dopoldansko-popoldanskih urah s kulturnim programom. Nastopali so železnikarski godbeniki in mažoretke, davški ter soriški glasbeniki, nato pa je sledila osrednja točka – prikaz pridelave in predelave lanu. Cilj je realistično prikazati običaj na starih orodjih. Letos je bilo prvič predstavljeno tudi godenje lanu. To pomeni, da so lanena stebla pogrnili po travniku, kjer so ga pustili približno tri tedne (ne glede na vremenske razmere) in kar imenujemo godenje lanu.

Osrednji postopek trenje lanu je tudi letos zasedel prostor na vrtu pred domačijo, kjer so terice pridno trle lan. Najbolj važna terica je dobila na trlico navezanega deca, s katerim je morala kasneje tudi zaplesati. Hkrati so bile prikazane stare, otroške igre med njimi tudi igra vlečenje uši, s katero so nekoč z vlečenjem vrvi, napete okoli glave, merili svojo moč. Ne smemo pozabiti tudi na mikanje, predenje lanu, pranja in navijanja štren, tkanja platna na statvah, vrtanje lesenih cevi za vodo – tudi omenjeni postopki so bili prikazani.

Naš predsednik, Jaka Primožič, je za Gorenjski glas izpostavil naslednje: »Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Z obiskom smo zadovoljni, seveda pa vidimo tudi možnosti za izboljšave. Naše ambicije so visoke.«

Vemo, da takšna prireditev zahteva trud in čas velikega števila ljudi, ki prostovoljno pomagajo. Zahvala vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri izpeljavi dogodka – krajanom, članom Prostovoljnega gasilskega društva ter drugim. En velik hvala. Vsekakor pa je treba izpostaviti tudi sponzorje in donatorje, ki podpirajo prireditev ter trud krajanov, da ohranjajo ta dragocen običaj.